torek, 30. september 2008

Marrakech - Red City

To je to!! Sonce in kratki rokavi, in na mobitelu ti pise datum 15. Januar!
In glej na letališču srečava Jakata (učitelj surfanja). Po 5 minutnem buljenja v drug drugega in izmenjave stavkov in besed kot so:
"Kva pa ti tle delas?? " ali pa
"A si TI gledu zadnjič fuzbal?" ali pa
"A misliš da bi mogl pri št atomov ogljika in delceb atomov pri molekuli vpliva na avogadrovo število?"
..se zbrcamo počasi v taxi, ki nas je za dobrodošlico nategnu za nevem kok drihem, odfuramo do avtobusne postaje in hop na 5 urno voznjo z avtobusom do Agadirja.

ok če vam v poletnih vročih dni, ko ste bili še v srednji šoli in ste po pouku se zbasal v najbol nabito šestko al pa enko , ali pa vrhnčana in v tem avtobusu so bli ponavad prešvicani delavci, k so se vračal domov. No če vam to ni bilo dovolj, imate možnost izkusiti ponovni luxus z redno SupraTurs linijo Marrakech - Agadir.
In še predlog: z seboj imejte robček ( ni nujno da je odišavljen ) in si pokrijete usta in nos ali pa si ovijete z svojo majco, lahko pa tudi prešvicano majco, vam bo bolje dišalo kot pa smrad naokoli vas.

Cez 5 ur, prihod v Agadir, ponovni nateg Taxija in naposled prihod v Taghazout ob 22h. Sledil je skos v posteljo in smrčanje..

Dan 1. Z jekleno ptico v Marrakech!


OK, Now I'm back. No skratka, minilo je ze kar precej časa odkar se zgubljam tukaj sredi arabščine in bulm k en turist, kar se še itak to dodatno opaz! Skratka nekako sem se prikucal do cyber sveta (beri predpotopbni računalnik povezan v internet)in odprl novo poglavje oz NOVI BLOG na ta dvotedenski izlet po hi-tech, sci-fi civiliziranem , nanotehnični napredno civilizirani pokrajini Marocco. ;))
Ok pa gremo najprej z Kronološkimi dejstvi kako in kje se je vse oh in sploh začelo:

Rodil sem se v skopju leta... ok fast forward, fast forward, srednjo šolo sem končal v lj....fast forward fast forward... prvic sem, ko sem....... .fast forward, fast forward..STOP!
Ok. smo 15. januraja 2008 - present time. :)
Z domnom se primajava in izkrcava iz skoraj praznega letala (češ, da noben noce v Marocco) na letališče Marrakech -مطار مراكش المنارة‎, kjer sva obadva z bundami in z vso nesnago oblek v kateri si bil zavit, da te ni zeblo v tej prijetni evropski zimski idili, planila direkt vn na ozračje 28C. Zdej pa z 100 kilskimi ruzaki.izpolnit lističe in se pošteplat na nevem kolkih okenceh, da se lahko spravis ven iz letalisca in v pricetek novih dogodivščin.. jeeeeeeee!!!

četrtek, 14. februar 2008

the day after tomorrow..


No ja ok. premaknil sem svoje lene kosti in se skušal vrniti v staro formo, ko sem imel še nekaj t.i. dnevniške žilice da sem lohk spackal post ali dva na dan. No ok. Pustimo zdej lepe trenutke in spomine iz preteklosti... Evo. nacrt je biu oz je, da pac.. k si v tem monotonem zimskem obdobju (ceprav neki kaze na prihod pomladanskih žarkov in cvetov v naše kraje) gres mal na nek maloooo daljis sprehod v maloooo bolj toplejše kraje, ki pa niso kej preveč eksotični kot se sliši..
ampak torej.. predstavljajte si to kot, nekaksen dnevnik vsakodnevnega človeka v nevsakodnevnem izletu :))

Banzai!!